Katero znanje?

Na različnih forumih po svetu je veliko debatiranja, katera gošavska "veščina" je najbolj pomembna. Mnenja so različna. Nekateri pravijo da je to prižiganje ognja, nekateri pravijo, da je to orientacija in podobno. Sam sem mnenja, da je najpomembnejše znanje o rastlinah. Katere so užitne, katere so zdravilne in za katero bolezen,...
Mislim, da je to najpomembnejša stvar. Ljudje se imajo za gošavce, če znajo zakuriti ogenj s kresilnim kamnom in sestaviti skupaj kakšno past, po drugi strani pa kaj več od trobentice ne poznajo. Poleti se nam je med počitnicami v koči na Riglu za par dni pridružil sosedov sin, ki je star 11 let in nisem mogel verjeti, da ni vedel, kaj je smreka, po drugi strani pa mi je povedal vsebino vseh filmov Vojne Zvezd.
Kot sem že mnogokrat povedal.. gozdovniško znanje je največje znanje, ki ga lahko podarimo zanamcem. Vse drage igrače in elektronika ne bo pomagala nič, če bo kdaj (bog ne daj) prišlo do kakšnega, po domače povedano "sranja". 
Najbolj pomemben del tega znanja pa je poznavanje rastlin in poznavanje njihovega namena. Za prvo silo je dovolj, da vemo, katera je strupena in katera ne. Potem pa se je treba tudi naučiti njihov namen. Določena rastlina, četudi je strupena, nam v zelo malih odmerkih lahko pomaga. Ne bom podal primera, ker to ni namen tega monologa, pa še nevarno je lahko..
Sam imam to srečo, da živim na vasi in da se doma z rastlinami ukvarjamo že od kar pomnim. Ta tema me je tudi od nekdaj zanimala in sem se (in se še vedno) učil od starejših, ki domačo lekarno uporabljajo že več kot pol stoletja.
Saj je pomembno, da znate zakuriti ogenj in splesti košaro, vendar poznavanje rastlin, bodisi dreves in grmov, bodisi rož, to je zame najpomembnejše. Vem, da se nekdo z menoj ne bo strinjal in mi je tudi čisto vseeno, kaj si kdo misli. To je moje mnenje.
Kakorkoli že, sedaj smo globoko v zimi in jutri bo spet snežilo. Tako, da se naužite vseh zimskih radosti, saj bo kmalu tu pomlad in bo zadišalo po čemažu, pljučnik po pokukal iz zemlje, drevje bo zacvetelo, še prej pa se bomo naužili divje solate iz regrata, mladih bukovih listov, trobentic in gozdne detelje.

Orientacija 5.

Magnetno odstopanje

Da je stvar malo zakomplicirana, obstaja več kot samo en sever. Tu se bom dotaknil geografskega in magnetnega severa ter odklonu med njima.
Geografski sever je smer proti severnemu geografskemu tečaju, magnetni sever pa je smer proti magnetnemu severnemu tečaju.
Magnetni severni tečaj ni statičen in se vedno spreminja, medtem ko je geografski sever vedno na istem mestu. Razlika med njima je magnetni odklon.
Torej, kompas ne kaže vedno direktno proti severu. To razliko pa moramo upoštevati pri navigaciji s karto, ker kompas kaže proti magnetnemu tečaju, karta pa je orientirana proti geografskemu tečaju. Po podatkih strani http://magnetic-declination.com/  je magnetno odstopanje pri nas (trenutno) okoli 3.1 stopinje proti vzhodu. To je lahko zapisano tudi kot 3E ali +3. To pomeni, da igla na kompasu kaže 3 stopinje proti vzhodu od geografskega severa. nekateri kompasi imajo oznako, da si označimo smer geografskega severa, če pa te možnosti nima, pa odstopanje upoštevamo pri določanju smeri.


Kako določimo odklon?

Trije primeri:

• Odklon lahko odčitamo na raznih internetnih kalkulatorjih v katere vnašamo podatke kot so geografska dolžina in geografska širina kraja v katerem se nahajate.

          Primer: http://geomag.nrcan.gc.ca/calc/mdcal-eng.php

• na karti lahko odčitamo koliko stopinj od severa se nahaja neka razpoznavna točka (recimo most), nato pa še s kompasom izmerimo na koliko stopinjah se ta objekt nahaja glede na magnetni sever. Ta razlika je magnetni odklon.

• Če imamo cel dan časa (recimo na kampiranju), lahko magnetni odklon izračunamo s pomočjo sonca. Zjutraj ko sonce vzhaja s kompasom izmerimo na koliko stopinjah (azimut) glede na magnetni sever vzhaja. To na istem kraju ponovimo zvečer, ko sonce zahaja. Seštejemo dobljena azimuta. Od dobljenega števila odštejemo 360 (polni krog ima 360 stopinj) in rezultat delimo z 2. Dobljeno število je magnetno odstopanje v tistem kraju, kjer smo merili.

         primer:
         Sonce vzhaja na 65 stopinjah (izmerjeno s kompasom)
         Sonce zahaja na 305 stopinjah (izmerjeno s kompasom)
         Skupaj to znaša 370 stopinj. Odštejemo 360. To nam da število 10.
         To število delimo z 2 in dobimo 5. Torej, magnetno odstopanje je 5 stopinj.
         Kako vemo ali je magnetno odstopanje pozitivno ali negativno?
         Če je vsota azimutov več kot 360 (kot v danem primeru), potem je odstopanje proti vzhodu
         (v danem primeru 5E).

Kosilo

Sobotno kosilo sredi gozda. V prvem manjšem kotličku sem jaz pripravljal vse za enolončnico, v drugem pa je kolega že na tri četrt skuhal bograč. Se opravičujem, ker so se mi v kader pritihotapili cigareti.

Kri v snegu

Ker je za ta vikend spet napovedan sneg, sem se spomnil, da imam na telefonu slike, ki so nastale pri zadnjem snegu. Potepal sem se po Vrbovcu in sledil živalskim stopinjam. V zmedi stopinj košut, divjih prašičov in zajca sem opazil krvavo sled, ki je vodila iz poseke v gozd. Odločil sem se, da to malo bolj natančno raziščem. Najprej sem se ozrl naokrog da bi ločil katera žival je to bila in kam je bila namenjena, vendar zaradi zmešnjave odtisov to ni bilo mogoče. Tako sem se odloči za tehniko pri kateri od sledi narediš 10 korakov naravnost, potem pa v polnem krogu okoli pregledaš za naslednjo. Ker pri prvem kroženju nisem nič našel, sem stopil še 10 korakov naprej in naredil večji krog okoli krvne sledi. Tako sem našel drugo kapljo krvi. Postopek sem ponovil pri drugi kaplji in tako našel še tretjo. Ta postopek je zamuden, zato me je že priganjala tema, tako da sem moral odnehati. Spodaj je par slik kaj sem našel.