Regrat

Regrat (Navadni regrat – Taraxacum officinale). Uporabna je cela rastlina. Cvetove uporabljamo za izdelavo regratovega medu (cvetovi v sladkorju), listi so okusni kot priloga ali v enolončnicah, solatah, lahko pa jih jemo kar tako odtrgane. Korenine pa lahko uporabimo kot nadomestek za kavo. Korenine izkopljemo, jih narežemo na manjše koščke, prepražimo kot kavna zrna ter zmeljemo. Tako pridobljene prepražene in zmlete korenine lahko uporabimo kot nadomestek za kavo.
Regrat je diuretik. To pomeni, da iz telesa odvaja vodo. Vendar pa vsebuje veliko vitaminov in rudnin, predvsem vitamina A in kalija, tako, da obenem pri povečanem izločanju vode sproti te snovi tudi nadomesti.
Uporablja se pri težavah z ledvicami in mehurju, proti žolčnim kamnom, krepi jetra in znižuje krvni sladkor. Uporablja se tudi za razstrupljanje telesa.

Trobentica

Trobentica (lat. Primula vulgaris). Trobentica je poleg zvončka znanilka pomladi, kar nam pove že angleško ime Primerose, kar pomeni prva roža (ali prvi cvet). Cveti od februarja do maja. Uporabni so vsi deli rastline (cvet, listi in korenina). Korenina se uporablja pri težavah z dihali, saj vspodbujajo izkašljevanje sluzi. Trobentico uporabljamo tudi pri zdravljenju pljučnice in oslovskega kašlja. Listi in cvetovi se uporabljajo za lajšanje trebušnih krčev in pri glistah.
Trobentice so užitne surove (utrgamo cvet in ga pojemo), lahko skuhamo čaj, poparek, cvetove dodajamo solatam.

Lipa

Lipa (lat. Tilia species). Lipa je pri nas že odcvetela, cvetje pa je posušeno za čaj. Mislim, da ni slovenca, ki se kdaj v življenju ni srečal z lipo. Poznamo približno 30 vrst lipovk. No, za navadnega človeka je pomembno le to, da jo prepozna, ko jo vidi in da cvetove nabere. Ni se potrebno obremenjevati z vrstami. Pri nas sta najbolj razširjena Navadna lipa in Lipovec. Po lastnih izkušnjah lahko povem, da Lipovec cveti kasneje kot Navadna lipa. Vsaj pri nas je tako.
Lipa je od nekdaj igrala pomembno vlogo pri ljudeh. Pod njo so na vaseh sestankovali vaški starešine. Bil je kraj druženja in burnih razprav. Saj vsi poznamo kje je "na klopi pod lipo". Lipovo lubje (vlakna na notranji strani lubja) so včasih nabirali in iz njega izdelovali vrvi. Ponekod po Ameriki to še vedno počnejo. Lubje namakajo en mesec in potem se posamezna vlakna lepo ločijo. Ponekod iz teh vlaken izdelujejo obleke. Saj že latinsko ime Tilia izhaja iz grške besede "tilos" in pomeni vlakno.
Pri nas je najbolj razširjena uporaba cvetja. Cvetje nabiramo in posušimo ter jih uporabljamo za čaj. Lipov čaj je priporočljiv pri prehladu, in za izkašljevanje. V ljudskem zdravilstvu se je uporabljala kot sredstvo za izločanje potu in seča in proti krčem ter prebavnim motnjam.

letošnji posušeni cvetovi pripravljeni na uporabo:

Mavrah ali Užitni Smrček (lat. Morchella esculenta)

Po potepanju po gozdu nas je v gošči pričakal mavrah (ali užitni smrček, lat. Morchella esculenta)

Mavrah je pogojno užiten, ker vsebuje toksine in ga ne smemo uživati surovega. Kuhanje in pečenje te toksine izniči. V naši hiši se ga mati na daleč ogiba, ker ji po zaužitju povzroča krče, čeprav ostali z njim nimamo nobenih problemov.
Mavrahi rastejo le spomladi. Prepoznamo jih po nagrbančeni kapi, ki je podobna satovju. Je različnih barv.


slike so slabše kakovosti, ker so slikane s starim mobilnim telefonom (to je bilo pač pri roki)

Čemaž

Čemaž (lat. Allium Ursinum, pravijo mu tudi divji česen, gozdni česen, medvedji česen, štrkavec, kačji lek) že pridno dela cvetove, jaz pa sem se spomnil, da se mi po mobilnem telefonu in računalniku valjajo slike.
Prejšnji teden smo nabrali nekaj čemaževih listov in jih narezali ter dali v glaž in prelili z oljem. Tako potem po žličkah dodajamo čemaž različnim jedem, od solat do enolončnic.
Sedaj rastlina že dela cvetove in so listi izgubili večino arome ter postali žilavi. Močno aromo imajo tudi cvetovi in so prav tako užitni. Ko odcveti, imamo pri hiši navado da izkopljemo čebulice in jih uporabljamo pri kuhanju raznih zvarkov :)
Čemaž deluje enako kot česen. Uporablja se proti glistam, za razkuževanje ran in hitrejše celjenje, skratka ima učinek čiščenja telesa (odvaja seč, čisti prebavni trakt, ...).

Na srce pa vam polagam nasvet, če niste sigurni ali je neka rastlina res čemaž, da utrgate list, ga zmečkate in povohate. Če diši po česnu, potem je v redu. Kajti čemaž nekateri zamenjajo za šmarnico ali podlesek in ne bi se dobro končalo, če bi si naredili solato iz njih, ker sta ti dve rastlini strupeni.

v vednost: prve 4 slike so bile posnete v Vrbovcu 3 tedne nazaj, zadnje 3 pa lani na Pugledu

Končno je pokukal iz zemlje:

Cvetovi čemaža:

Zaplate čemaža ob ruševinah na Pugledu:

Pomlad in enakonočje

Danes ob 12:02 se je začela koledarska pomlad. Danes je tudi enakonočje. Kaj to pomeni? To pomeni, da je ekvator v enaki ravnini z zemljino krožnico (zemljina os ni nagnjena niti k soncu in niti ne od sonca). Dan in noč sta enako dolga in od danes naprej pa tja do 21. junija se bo dan daljšal.  Na enakonočje je sonce na ekvatorju ob 12ih točno nad nami (90 stopinj) in na tečajih je na horizontu.
In kako bo s soncem pri nas? Sonce pri nas ne bo točno nad nami. Ne glede kje na zemlji smo, bo sonce na 90 minus zemljepisna širina. Torej, če je Ljubljana na približno 46,05 stopinjah severno, potem je sonce ob dvanajstih na 90 - 46,05 = 43,95 stopinjah nad horizontom (proti jugu na severni polobli).

Ob enakonočju tudi sonce vzhaja točno na vzhodu in zahaja točno na zahodu.

Torej, končno prihajajo toplejši dnevi in narava bo spet kmalu zaživela v vsej svoji lepoti. Samo upam lahko, da bo ljudi pritegnila izpred televizorja na sprehod v naravo in seveda, da bodo naravo tudi opazovali in doživljali z vsemi čuti, ne samo z vidom.

Zima se počasi poslavlja

Že kar nekaj časa nisem bil dejaven na blogu. Zima je čas, ko se malo ulenim in se tu pa tam napotim v gozd na krajši sprehod. Kar nekako iz zimskega spanja me je prebudil pogled na koledar in dejstvo, da je pomlad pred vrati.
Za vse, ki se radi potikate po gozdu malo bolj pozorno poglejte naokoli. V naslednjih tednih bodo jeleni odvrgli rogovje in mogoče boste imeli sreču ter kakšnega našli.
To obdobje je zame čas, ko se spet začenjajo daljša obdobja bivanja v gozdu in je tudi čas, ko si začnem nabirati kondicijo za daljše pohode in iskanje zelišč ter gob. Več let tudi že s sosedom iščeva rogovje, ki ga jelenjad odvrže v tem času, tako da v našem koncu poznam že vse njihove poti in prehode.
Vremenoslovci prihodnji teden napovedujejo spomladansko vreme, vendar do takrat bo še zaplesala kakšna snežinka.

Katero znanje?

Na različnih forumih po svetu je veliko debatiranja, katera gošavska "veščina" je najbolj pomembna. Mnenja so različna. Nekateri pravijo da je to prižiganje ognja, nekateri pravijo, da je to orientacija in podobno. Sam sem mnenja, da je najpomembnejše znanje o rastlinah. Katere so užitne, katere so zdravilne in za katero bolezen,...
Mislim, da je to najpomembnejša stvar. Ljudje se imajo za gošavce, če znajo zakuriti ogenj s kresilnim kamnom in sestaviti skupaj kakšno past, po drugi strani pa kaj več od trobentice ne poznajo. Poleti se nam je med počitnicami v koči na Riglu za par dni pridružil sosedov sin, ki je star 11 let in nisem mogel verjeti, da ni vedel, kaj je smreka, po drugi strani pa mi je povedal vsebino vseh filmov Vojne Zvezd.
Kot sem že mnogokrat povedal.. gozdovniško znanje je največje znanje, ki ga lahko podarimo zanamcem. Vse drage igrače in elektronika ne bo pomagala nič, če bo kdaj (bog ne daj) prišlo do kakšnega, po domače povedano "sranja". 
Najbolj pomemben del tega znanja pa je poznavanje rastlin in poznavanje njihovega namena. Za prvo silo je dovolj, da vemo, katera je strupena in katera ne. Potem pa se je treba tudi naučiti njihov namen. Določena rastlina, četudi je strupena, nam v zelo malih odmerkih lahko pomaga. Ne bom podal primera, ker to ni namen tega monologa, pa še nevarno je lahko..
Sam imam to srečo, da živim na vasi in da se doma z rastlinami ukvarjamo že od kar pomnim. Ta tema me je tudi od nekdaj zanimala in sem se (in se še vedno) učil od starejših, ki domačo lekarno uporabljajo že več kot pol stoletja.
Saj je pomembno, da znate zakuriti ogenj in splesti košaro, vendar poznavanje rastlin, bodisi dreves in grmov, bodisi rož, to je zame najpomembnejše. Vem, da se nekdo z menoj ne bo strinjal in mi je tudi čisto vseeno, kaj si kdo misli. To je moje mnenje.
Kakorkoli že, sedaj smo globoko v zimi in jutri bo spet snežilo. Tako, da se naužite vseh zimskih radosti, saj bo kmalu tu pomlad in bo zadišalo po čemažu, pljučnik po pokukal iz zemlje, drevje bo zacvetelo, še prej pa se bomo naužili divje solate iz regrata, mladih bukovih listov, trobentic in gozdne detelje.

Orientacija 5.

Magnetno odstopanje

Da je stvar malo zakomplicirana, obstaja več kot samo en sever. Tu se bom dotaknil geografskega in magnetnega severa ter odklonu med njima.
Geografski sever je smer proti severnemu geografskemu tečaju, magnetni sever pa je smer proti magnetnemu severnemu tečaju.
Magnetni severni tečaj ni statičen in se vedno spreminja, medtem ko je geografski sever vedno na istem mestu. Razlika med njima je magnetni odklon.
Torej, kompas ne kaže vedno direktno proti severu. To razliko pa moramo upoštevati pri navigaciji s karto, ker kompas kaže proti magnetnemu tečaju, karta pa je orientirana proti geografskemu tečaju. Po podatkih strani http://magnetic-declination.com/  je magnetno odstopanje pri nas (trenutno) okoli 3.1 stopinje proti vzhodu. To je lahko zapisano tudi kot 3E ali +3. To pomeni, da igla na kompasu kaže 3 stopinje proti vzhodu od geografskega severa. nekateri kompasi imajo oznako, da si označimo smer geografskega severa, če pa te možnosti nima, pa odstopanje upoštevamo pri določanju smeri.


Kako določimo odklon?

Trije primeri:

• Odklon lahko odčitamo na raznih internetnih kalkulatorjih v katere vnašamo podatke kot so geografska dolžina in geografska širina kraja v katerem se nahajate.

          Primer: http://geomag.nrcan.gc.ca/calc/mdcal-eng.php

• na karti lahko odčitamo koliko stopinj od severa se nahaja neka razpoznavna točka (recimo most), nato pa še s kompasom izmerimo na koliko stopinjah se ta objekt nahaja glede na magnetni sever. Ta razlika je magnetni odklon.

• Če imamo cel dan časa (recimo na kampiranju), lahko magnetni odklon izračunamo s pomočjo sonca. Zjutraj ko sonce vzhaja s kompasom izmerimo na koliko stopinjah (azimut) glede na magnetni sever vzhaja. To na istem kraju ponovimo zvečer, ko sonce zahaja. Seštejemo dobljena azimuta. Od dobljenega števila odštejemo 360 (polni krog ima 360 stopinj) in rezultat delimo z 2. Dobljeno število je magnetno odstopanje v tistem kraju, kjer smo merili.

         primer:
         Sonce vzhaja na 65 stopinjah (izmerjeno s kompasom)
         Sonce zahaja na 305 stopinjah (izmerjeno s kompasom)
         Skupaj to znaša 370 stopinj. Odštejemo 360. To nam da število 10.
         To število delimo z 2 in dobimo 5. Torej, magnetno odstopanje je 5 stopinj.
         Kako vemo ali je magnetno odstopanje pozitivno ali negativno?
         Če je vsota azimutov več kot 360 (kot v danem primeru), potem je odstopanje proti vzhodu
         (v danem primeru 5E).

Kosilo

Sobotno kosilo sredi gozda. V prvem manjšem kotličku sem jaz pripravljal vse za enolončnico, v drugem pa je kolega že na tri četrt skuhal bograč. Se opravičujem, ker so se mi v kader pritihotapili cigareti.

Kri v snegu

Ker je za ta vikend spet napovedan sneg, sem se spomnil, da imam na telefonu slike, ki so nastale pri zadnjem snegu. Potepal sem se po Vrbovcu in sledil živalskim stopinjam. V zmedi stopinj košut, divjih prašičov in zajca sem opazil krvavo sled, ki je vodila iz poseke v gozd. Odločil sem se, da to malo bolj natančno raziščem. Najprej sem se ozrl naokrog da bi ločil katera žival je to bila in kam je bila namenjena, vendar zaradi zmešnjave odtisov to ni bilo mogoče. Tako sem se odloči za tehniko pri kateri od sledi narediš 10 korakov naravnost, potem pa v polnem krogu okoli pregledaš za naslednjo. Ker pri prvem kroženju nisem nič našel, sem stopil še 10 korakov naprej in naredil večji krog okoli krvne sledi. Tako sem našel drugo kapljo krvi. Postopek sem ponovil pri drugi kaplji in tako našel še tretjo. Ta postopek je zamuden, zato me je že priganjala tema, tako da sem moral odnehati. Spodaj je par slik kaj sem našel.

Prvi sneg letos

V nedeljo, 28.10. smo dočakali prvi sneg. Slike so nastale na Riglu pri Starem Bregu. Zadnji dve sliki so bile slikane iz avta na poti domov. Slikana je bila cesta v smeri vožnje, tako, da je bilo kar zanimivo voziti čez zasneženo zaveso vej.

 

Orientacija 4.

Palica in senca

Ta metoda nam omogoča določiti strani neba s pomočjo sonca in palice.

- poljubno dolgo palico zapičimo v zemljo in označimo vrh njene sence (slika a)
- počakamo, da se senca premakne in označimo vrh le-te (slika b)
- povežemo ti dve točki in tako dobimo črto vzhod-zahod (slika c)
- stopimo z levo nogo na prvo oznako in z desno nogo na drugo oznako
- smer gledanja je sever (slika d)

Orientacija 3.

Predstavil bom eno od tehnik, kako najti strani neba podnevi. Več načinov bom predstavil kasneje.

ura in sonce

Strani neba lahko podnevi najdemo tudi s pomočjo ure in sonca. Če nimamo analogne ure (s kazalci), si lahko pomagamo tudi z digitalno, saj vsak ve kako je obrnjen urin kazalec ob določeni uri.

* na severni polobli
uro obrnimo tako, da urin kazalec kaže proti soncu. Med urinim kazalcem in 12 (na uri) je jug (glej sliko spodaj). Če je poletje, ko je ura premaknjena za eno uro naprej, potem je jug med urinim kazalcem in 1. Če s to tehniko nismo sigurni, potem si je vredno zapomniti, da je sonce ob 12ih glede na naš položaj v smeri juga (zimski čas), poleti pa je sonce v smeri juga ob 13ih.

* na južni polobli
uro obrnemo tako, da je 12 v smeri sonca (vrh ure). Med 12 in med urinim kazalcem je sever. (glej sliko spodaj)

Obiski

Že dva tedna se mi po računalniku valjajo slike, ki sem jih naredil na isti dan i.s. 22. septembra. Vikend sem preživel na Riglu in na obisk je prišlo nekaj živali. Polh je že na pol udomačen in brez straha skače po verandi koče, zajec je bil tik čez ograjo v sadovnjaku, prašiči pa so se podili po dolini pod kočo. Na slikah se tudi lepo vidi kakšno škodo naredijo prašiči po travnikih, ko vse razrijejo.

Jurčki

Nastopili so še zadnji dnevi uživanja v nabiranju Jurčkov (Jesenski Goban - Boletus edulis) . Odpravil sem se do Starega Brega in po štirih prekoračenih kilometrih domov prišel s kar lepo količino. Ker jih toliko ne rabimo, sem jih z veseljem razdelil še bratu in sestri.
Že čez kakšen dan ali dva pa nas bodo v gozdu razveseljevale Rjavozelene Golobice (Rússula heterophýlla - na Kočevskem ji rečejo tudi Sivka).

Orientacija 2.

Pa se pri orientaciji posvetimo iskanju strani neba ponoči. Predstavil bom dve metodi, i.s. s pomočjo Velikega voza in/ali Kasiopeje ter metodo, ki nam omogoča ugotoviti strani neba, če se teh dveh ozvezdij ne vidi.

1. s pomočjo Velikega voza in Kasiopeje

Veliki voz ali Veliki medved (lat. Ursa Major) je ozvezdje s pomočjo katerega je enostavno najti Severnico (Polaris ali Alpha Ursae Minoris) ter celo izračunati koliko je ura (o tem kdaj kasneje).
Ko na nebu najdemo Veliki voz, vzdolž zadnje stranice potegnemo namišljeno črto do najbližje svetlejše zvezde (približno 4 kratna razdalja stranice). Ta svetla zvezda je Severnica. Od Severnice pravokotno na obzorje je sever. Prav tako je Kasiopea vedno obrnjena proti severnici. To metodo nam omogoča dejstvo, da je Severnica edina zvezda na nebu, ki je vedno na istem mestu in vse ostale zvezde se vrtijo okoli nje.

2. brez pomoči Velikega voza ali Kasiopeje

Če dobršen del neba zakrivajo oblaki in teh dveh ozvezdij ne vidimo, je smeri neba mogoče ugotoviti z eno drugo metodo. Gre za metodo LURD. Naj razložim.
Izbrati moramo katerokoli zvezdo blizu obzorja. Zakaj blizu obzorja? Zato, ker bomo tako vedeli, da si nismo nevede izbrali prav Severnice, ki je višje na nebu. Severnica je statična zvezda in nam pri tej metodi ne bi pomagala. Nato s pomočjo palice (recimo rogovile) "namerimo" proti zvezdi in mirujemo toliko časa, da vidimo v katero smer se je premaknila "namerjena" zvezda. Po tem, kam se je premaknila zvezda ugotovimo smeri neba. Kako?
Napišemo črke

N  E  S  W  (kot je na kompasu od severa v smeri urinega kazalca) ter spodaj še  L  U  R  D

tako dobimo:

N   E   S   W

L   U   R   D

Kaj pomenijo te črke?
N = North (sever)
E = East (vzhod)
S = South (jug)
W = West (zahod)
L = left (levo)
U = up (gor)
R = right (desno)
D = down (dol)

In sedaj samo odčitamo. Če se je zvezda premaknila gor (up ali U), potem smo obrnjeni proti vzhodu (East ali E). Če se je premaknila gor in levo (UL - up left), potem gledamo proti severo-vzhodu (EN ali NE).

To je zaenkrat vse. Kdaj drugič pa še nekaj metod za iskanje strani neba podnevi.

Od Rigla do Grintovca in nazaj

Zjutraj se je naredil prelep sončen dan. Ob 9-ih zjutraj sem se spakiral in odšel na potep od Rigla do Grintovca. S seboj sem vzel palico, moj zvesti klobuk in nož Mora no.2, ki sem ga dobil od fantov iz Viking Shopa.
Na poti sem našel ogromno Travniški Kukmakov (lat. Agaricus campester) in Orjaških Dežnikov (lat. Macrolepiota procera). Nabral sem jih za večerjo. Oboji so odlični. Še vedno čakamo jurčke...

Par slik s potepanja