Že čez kakšen dan ali dva pa nas bodo v gozdu razveseljevale Rjavozelene Golobice (Rússula heterophýlla - na Kočevskem ji rečejo tudi Sivka).
sreda, 26. september 2012
Jurčki
Nastopili so še zadnji dnevi uživanja v nabiranju Jurčkov (Jesenski Goban - Boletus edulis) . Odpravil sem se do Starega Brega in po štirih prekoračenih kilometrih domov prišel s kar lepo količino. Ker jih toliko ne rabimo, sem jih z veseljem razdelil še bratu in sestri.
Že čez kakšen dan ali dva pa nas bodo v gozdu razveseljevale Rjavozelene Golobice (Rússula heterophýlla - na Kočevskem ji rečejo tudi Sivka).
Že čez kakšen dan ali dva pa nas bodo v gozdu razveseljevale Rjavozelene Golobice (Rússula heterophýlla - na Kočevskem ji rečejo tudi Sivka).
ponedeljek, 24. september 2012
Orientacija 2.
Pa se pri orientaciji posvetimo iskanju strani neba ponoči. Predstavil bom dve metodi, i.s. s pomočjo Velikega voza in/ali Kasiopeje ter metodo, ki nam omogoča ugotoviti strani neba, če se teh dveh ozvezdij ne vidi.
1. s pomočjo Velikega voza in Kasiopeje
Veliki voz ali Veliki medved (lat. Ursa Major) je ozvezdje s pomočjo katerega je enostavno najti Severnico (Polaris ali Alpha Ursae Minoris) ter celo izračunati koliko je ura (o tem kdaj kasneje).
Ko na nebu najdemo Veliki voz, vzdolž zadnje stranice potegnemo namišljeno črto do najbližje svetlejše zvezde (približno 4 kratna razdalja stranice). Ta svetla zvezda je Severnica. Od Severnice pravokotno na obzorje je sever. Prav tako je Kasiopea vedno obrnjena proti severnici. To metodo nam omogoča dejstvo, da je Severnica edina zvezda na nebu, ki je vedno na istem mestu in vse ostale zvezde se vrtijo okoli nje.
2. brez pomoči Velikega voza ali Kasiopeje
Če dobršen del neba zakrivajo oblaki in teh dveh ozvezdij ne vidimo, je smeri neba mogoče ugotoviti z eno drugo metodo. Gre za metodo LURD. Naj razložim.
Izbrati moramo katerokoli zvezdo blizu obzorja. Zakaj blizu obzorja? Zato, ker bomo tako vedeli, da si nismo nevede izbrali prav Severnice, ki je višje na nebu. Severnica je statična zvezda in nam pri tej metodi ne bi pomagala. Nato s pomočjo palice (recimo rogovile) "namerimo" proti zvezdi in mirujemo toliko časa, da vidimo v katero smer se je premaknila "namerjena" zvezda. Po tem, kam se je premaknila zvezda ugotovimo smeri neba. Kako?
Napišemo črke
N E S W (kot je na kompasu od severa v smeri urinega kazalca) ter spodaj še L U R D
tako dobimo:
Kaj pomenijo te črke?
N = North (sever)
E = East (vzhod)
S = South (jug)
W = West (zahod)
L = left (levo)
U = up (gor)
R = right (desno)
D = down (dol)
In sedaj samo odčitamo. Če se je zvezda premaknila gor (up ali U), potem smo obrnjeni proti vzhodu (East ali E). Če se je premaknila gor in levo (UL - up left), potem gledamo proti severo-vzhodu (EN ali NE).
To je zaenkrat vse. Kdaj drugič pa še nekaj metod za iskanje strani neba podnevi.
1. s pomočjo Velikega voza in Kasiopeje
Veliki voz ali Veliki medved (lat. Ursa Major) je ozvezdje s pomočjo katerega je enostavno najti Severnico (Polaris ali Alpha Ursae Minoris) ter celo izračunati koliko je ura (o tem kdaj kasneje).
Ko na nebu najdemo Veliki voz, vzdolž zadnje stranice potegnemo namišljeno črto do najbližje svetlejše zvezde (približno 4 kratna razdalja stranice). Ta svetla zvezda je Severnica. Od Severnice pravokotno na obzorje je sever. Prav tako je Kasiopea vedno obrnjena proti severnici. To metodo nam omogoča dejstvo, da je Severnica edina zvezda na nebu, ki je vedno na istem mestu in vse ostale zvezde se vrtijo okoli nje.
2. brez pomoči Velikega voza ali Kasiopeje
Če dobršen del neba zakrivajo oblaki in teh dveh ozvezdij ne vidimo, je smeri neba mogoče ugotoviti z eno drugo metodo. Gre za metodo LURD. Naj razložim.
Izbrati moramo katerokoli zvezdo blizu obzorja. Zakaj blizu obzorja? Zato, ker bomo tako vedeli, da si nismo nevede izbrali prav Severnice, ki je višje na nebu. Severnica je statična zvezda in nam pri tej metodi ne bi pomagala. Nato s pomočjo palice (recimo rogovile) "namerimo" proti zvezdi in mirujemo toliko časa, da vidimo v katero smer se je premaknila "namerjena" zvezda. Po tem, kam se je premaknila zvezda ugotovimo smeri neba. Kako?
Napišemo črke
N E S W (kot je na kompasu od severa v smeri urinega kazalca) ter spodaj še L U R D
tako dobimo:
N E S W
L U R D
Kaj pomenijo te črke?
N = North (sever)
E = East (vzhod)
S = South (jug)
W = West (zahod)
L = left (levo)
U = up (gor)
R = right (desno)
D = down (dol)
In sedaj samo odčitamo. Če se je zvezda premaknila gor (up ali U), potem smo obrnjeni proti vzhodu (East ali E). Če se je premaknila gor in levo (UL - up left), potem gledamo proti severo-vzhodu (EN ali NE).
To je zaenkrat vse. Kdaj drugič pa še nekaj metod za iskanje strani neba podnevi.
nedelja, 9. september 2012
Od Rigla do Grintovca in nazaj
Zjutraj se je naredil prelep sončen dan. Ob 9-ih zjutraj sem se spakiral in odšel na potep od Rigla do Grintovca. S seboj sem vzel palico, moj zvesti klobuk in nož Mora no.2, ki sem ga dobil od fantov iz Viking Shopa.
Na poti sem našel ogromno Travniški Kukmakov (lat. Agaricus campester) in Orjaških Dežnikov (lat. Macrolepiota procera). Nabral sem jih za večerjo. Oboji so odlični. Še vedno čakamo jurčke...
Par slik s potepanja
Na poti sem našel ogromno Travniški Kukmakov (lat. Agaricus campester) in Orjaških Dežnikov (lat. Macrolepiota procera). Nabral sem jih za večerjo. Oboji so odlični. Še vedno čakamo jurčke...
Par slik s potepanja
četrtek, 6. september 2012
Orientacija 1.
Pri potepanju po gozdu je zelo pomembna
orientacija. Zlasti tam, kjer nismo še nikoli bili. Doma, preden se
odpravite, si dobro oglejte zemljevid okolice kamor ste namenjeni in
si naredite načrt poti. S seboj imejte vedno kompas in zemljevid.
Ljudje se ne zavedajo, kako pomembni sta ti dve stvari ali pa
odmahnejo z roko, češ, da imajo vse v glavi. Uporaba kompasa in
zemljevida ni zapletena in koristno je vedeti, kako se jih uporablja.
Jaz poleg „back track“ navigacije vedno s seboj vzamem kompas in
zemljevid.
Določanje smeri s pomočjo kompasa in
zemljevida:
- Na zemljevid položimo kompas tako, da spodnji levi vogal leži na trenutni lokaciji
- kompas obrnemo proti cilju tako, da levi rob kompasa kaže smer trenutna lokacija --> cilj
- kotno številčnico obrnemo, da puščica (0 stopinj) kaže na sever zemljevida (ne na dejanski sever)
- vzamemo kompas v roko, ga držimo vodoravno, da igla pokaže sever, nato pa se s kompasom obračamo toliko časa, da se igla pokrije z 0 stopinjami na kotni številčnici.
- Ko smo vse to naredili, je smer v katero gledamo hkrati tudi smer potovanja proti cilju.
Določanje trenutne lokacije na
zemljevidu s pomočjo kompasa:
Ta proces samo zgleda bolj zapleten, v
resnici pa je le obrnjen vrstni red določanja smeri. Za določitev
trenutne lokacije se uporablja tako imenovana triangulacija. To je
določitev s pomočjo treh točk.
- V okolici najdemo točko, ki je tudi na zemljevidu (recimo da smo na vrhu hriba in vidimo v daljavi cerkev)
- kompas vzamemo v roke tako, da je obrnjen proti cilju (v tem primeru proti cerkvi). Kompas moramo držati vodoravno.
- Ko se igla umiri in kaže na sever, kotno številčnico obrnemo tako, da se 0 stopinj na številčnici pokrije z iglo, ki kaže na sever. Ves ta čas vrh kompasa še vedno kaže proti cilju (cerkvi).
- Kompas položimo na zemljevid tako, da je zgornji levi vogal le tega na cilju (cerkvi), nato pa kompas obračamo toliko časa, da 0 stopinj na kotni številčnici kaže na sever zemljevida (ne na dejanski sever).
- S pisalom potegnemo črto vzdolž levega roba kompasa.
Tako smo določili eno točko in smer
gledanja na zemljevidu.
- Ponovimo korake 1-5 le da sedaj izberemo drugi cilj (namesto cerkve recimo razgledni stolp)
Sedaj je na zemljevidu določena tudi
druga točka in smer gledanja. Kraj kjer se črti sekata je kraj kjer
se trenutno nahajate. To je tretja točka.
Naročite se na:
Objave (Atom)