Lipa

Lipa (lat. Tilia species). Lipa je pri nas že odcvetela, cvetje pa je posušeno za čaj. Mislim, da ni slovenca, ki se kdaj v življenju ni srečal z lipo. Poznamo približno 30 vrst lipovk. No, za navadnega človeka je pomembno le to, da jo prepozna, ko jo vidi in da cvetove nabere. Ni se potrebno obremenjevati z vrstami. Pri nas sta najbolj razširjena Navadna lipa in Lipovec. Po lastnih izkušnjah lahko povem, da Lipovec cveti kasneje kot Navadna lipa. Vsaj pri nas je tako.
Lipa je od nekdaj igrala pomembno vlogo pri ljudeh. Pod njo so na vaseh sestankovali vaški starešine. Bil je kraj druženja in burnih razprav. Saj vsi poznamo kje je "na klopi pod lipo". Lipovo lubje (vlakna na notranji strani lubja) so včasih nabirali in iz njega izdelovali vrvi. Ponekod po Ameriki to še vedno počnejo. Lubje namakajo en mesec in potem se posamezna vlakna lepo ločijo. Ponekod iz teh vlaken izdelujejo obleke. Saj že latinsko ime Tilia izhaja iz grške besede "tilos" in pomeni vlakno.
Pri nas je najbolj razširjena uporaba cvetja. Cvetje nabiramo in posušimo ter jih uporabljamo za čaj. Lipov čaj je priporočljiv pri prehladu, in za izkašljevanje. V ljudskem zdravilstvu se je uporabljala kot sredstvo za izločanje potu in seča in proti krčem ter prebavnim motnjam.

letošnji posušeni cvetovi pripravljeni na uporabo:

Mavrah ali Užitni Smrček (lat. Morchella esculenta)

Po potepanju po gozdu nas je v gošči pričakal mavrah (ali užitni smrček, lat. Morchella esculenta)

Mavrah je pogojno užiten, ker vsebuje toksine in ga ne smemo uživati surovega. Kuhanje in pečenje te toksine izniči. V naši hiši se ga mati na daleč ogiba, ker ji po zaužitju povzroča krče, čeprav ostali z njim nimamo nobenih problemov.
Mavrahi rastejo le spomladi. Prepoznamo jih po nagrbančeni kapi, ki je podobna satovju. Je različnih barv.


slike so slabše kakovosti, ker so slikane s starim mobilnim telefonom (to je bilo pač pri roki)

Čemaž

Čemaž (lat. Allium Ursinum, pravijo mu tudi divji česen, gozdni česen, medvedji česen, štrkavec, kačji lek) že pridno dela cvetove, jaz pa sem se spomnil, da se mi po mobilnem telefonu in računalniku valjajo slike.
Prejšnji teden smo nabrali nekaj čemaževih listov in jih narezali ter dali v glaž in prelili z oljem. Tako potem po žličkah dodajamo čemaž različnim jedem, od solat do enolončnic.
Sedaj rastlina že dela cvetove in so listi izgubili večino arome ter postali žilavi. Močno aromo imajo tudi cvetovi in so prav tako užitni. Ko odcveti, imamo pri hiši navado da izkopljemo čebulice in jih uporabljamo pri kuhanju raznih zvarkov :)
Čemaž deluje enako kot česen. Uporablja se proti glistam, za razkuževanje ran in hitrejše celjenje, skratka ima učinek čiščenja telesa (odvaja seč, čisti prebavni trakt, ...).

Na srce pa vam polagam nasvet, če niste sigurni ali je neka rastlina res čemaž, da utrgate list, ga zmečkate in povohate. Če diši po česnu, potem je v redu. Kajti čemaž nekateri zamenjajo za šmarnico ali podlesek in ne bi se dobro končalo, če bi si naredili solato iz njih, ker sta ti dve rastlini strupeni.

v vednost: prve 4 slike so bile posnete v Vrbovcu 3 tedne nazaj, zadnje 3 pa lani na Pugledu

Končno je pokukal iz zemlje:

Cvetovi čemaža:

Zaplate čemaža ob ruševinah na Pugledu:

Pomlad in enakonočje

Danes ob 12:02 se je začela koledarska pomlad. Danes je tudi enakonočje. Kaj to pomeni? To pomeni, da je ekvator v enaki ravnini z zemljino krožnico (zemljina os ni nagnjena niti k soncu in niti ne od sonca). Dan in noč sta enako dolga in od danes naprej pa tja do 21. junija se bo dan daljšal.  Na enakonočje je sonce na ekvatorju ob 12ih točno nad nami (90 stopinj) in na tečajih je na horizontu.
In kako bo s soncem pri nas? Sonce pri nas ne bo točno nad nami. Ne glede kje na zemlji smo, bo sonce na 90 minus zemljepisna širina. Torej, če je Ljubljana na približno 46,05 stopinjah severno, potem je sonce ob dvanajstih na 90 - 46,05 = 43,95 stopinjah nad horizontom (proti jugu na severni polobli).

Ob enakonočju tudi sonce vzhaja točno na vzhodu in zahaja točno na zahodu.

Torej, končno prihajajo toplejši dnevi in narava bo spet kmalu zaživela v vsej svoji lepoti. Samo upam lahko, da bo ljudi pritegnila izpred televizorja na sprehod v naravo in seveda, da bodo naravo tudi opazovali in doživljali z vsemi čuti, ne samo z vidom.

Zima se počasi poslavlja

Že kar nekaj časa nisem bil dejaven na blogu. Zima je čas, ko se malo ulenim in se tu pa tam napotim v gozd na krajši sprehod. Kar nekako iz zimskega spanja me je prebudil pogled na koledar in dejstvo, da je pomlad pred vrati.
Za vse, ki se radi potikate po gozdu malo bolj pozorno poglejte naokoli. V naslednjih tednih bodo jeleni odvrgli rogovje in mogoče boste imeli sreču ter kakšnega našli.
To obdobje je zame čas, ko se spet začenjajo daljša obdobja bivanja v gozdu in je tudi čas, ko si začnem nabirati kondicijo za daljše pohode in iskanje zelišč ter gob. Več let tudi že s sosedom iščeva rogovje, ki ga jelenjad odvrže v tem času, tako da v našem koncu poznam že vse njihove poti in prehode.
Vremenoslovci prihodnji teden napovedujejo spomladansko vreme, vendar do takrat bo še zaplesala kakšna snežinka.

Katero znanje?

Na različnih forumih po svetu je veliko debatiranja, katera gošavska "veščina" je najbolj pomembna. Mnenja so različna. Nekateri pravijo da je to prižiganje ognja, nekateri pravijo, da je to orientacija in podobno. Sam sem mnenja, da je najpomembnejše znanje o rastlinah. Katere so užitne, katere so zdravilne in za katero bolezen,...
Mislim, da je to najpomembnejša stvar. Ljudje se imajo za gošavce, če znajo zakuriti ogenj s kresilnim kamnom in sestaviti skupaj kakšno past, po drugi strani pa kaj več od trobentice ne poznajo. Poleti se nam je med počitnicami v koči na Riglu za par dni pridružil sosedov sin, ki je star 11 let in nisem mogel verjeti, da ni vedel, kaj je smreka, po drugi strani pa mi je povedal vsebino vseh filmov Vojne Zvezd.
Kot sem že mnogokrat povedal.. gozdovniško znanje je največje znanje, ki ga lahko podarimo zanamcem. Vse drage igrače in elektronika ne bo pomagala nič, če bo kdaj (bog ne daj) prišlo do kakšnega, po domače povedano "sranja". 
Najbolj pomemben del tega znanja pa je poznavanje rastlin in poznavanje njihovega namena. Za prvo silo je dovolj, da vemo, katera je strupena in katera ne. Potem pa se je treba tudi naučiti njihov namen. Določena rastlina, četudi je strupena, nam v zelo malih odmerkih lahko pomaga. Ne bom podal primera, ker to ni namen tega monologa, pa še nevarno je lahko..
Sam imam to srečo, da živim na vasi in da se doma z rastlinami ukvarjamo že od kar pomnim. Ta tema me je tudi od nekdaj zanimala in sem se (in se še vedno) učil od starejših, ki domačo lekarno uporabljajo že več kot pol stoletja.
Saj je pomembno, da znate zakuriti ogenj in splesti košaro, vendar poznavanje rastlin, bodisi dreves in grmov, bodisi rož, to je zame najpomembnejše. Vem, da se nekdo z menoj ne bo strinjal in mi je tudi čisto vseeno, kaj si kdo misli. To je moje mnenje.
Kakorkoli že, sedaj smo globoko v zimi in jutri bo spet snežilo. Tako, da se naužite vseh zimskih radosti, saj bo kmalu tu pomlad in bo zadišalo po čemažu, pljučnik po pokukal iz zemlje, drevje bo zacvetelo, še prej pa se bomo naužili divje solate iz regrata, mladih bukovih listov, trobentic in gozdne detelje.