Regrat

Regrat (Navadni regrat – Taraxacum officinale). Uporabna je cela rastlina. Cvetove uporabljamo za izdelavo regratovega medu (cvetovi v sladkorju), listi so okusni kot priloga ali v enolončnicah, solatah, lahko pa jih jemo kar tako odtrgane. Korenine pa lahko uporabimo kot nadomestek za kavo. Korenine izkopljemo, jih narežemo na manjše koščke, prepražimo kot kavna zrna ter zmeljemo. Tako pridobljene prepražene in zmlete korenine lahko uporabimo kot nadomestek za kavo.
Regrat je diuretik. To pomeni, da iz telesa odvaja vodo. Vendar pa vsebuje veliko vitaminov in rudnin, predvsem vitamina A in kalija, tako, da obenem pri povečanem izločanju vode sproti te snovi tudi nadomesti.
Uporablja se pri težavah z ledvicami in mehurju, proti žolčnim kamnom, krepi jetra in znižuje krvni sladkor. Uporablja se tudi za razstrupljanje telesa.

Trobentica

Trobentica (lat. Primula vulgaris). Trobentica je poleg zvončka znanilka pomladi, kar nam pove že angleško ime Primerose, kar pomeni prva roža (ali prvi cvet). Cveti od februarja do maja. Uporabni so vsi deli rastline (cvet, listi in korenina). Korenina se uporablja pri težavah z dihali, saj vspodbujajo izkašljevanje sluzi. Trobentico uporabljamo tudi pri zdravljenju pljučnice in oslovskega kašlja. Listi in cvetovi se uporabljajo za lajšanje trebušnih krčev in pri glistah.
Trobentice so užitne surove (utrgamo cvet in ga pojemo), lahko skuhamo čaj, poparek, cvetove dodajamo solatam.

Lipa

Lipa (lat. Tilia species). Lipa je pri nas že odcvetela, cvetje pa je posušeno za čaj. Mislim, da ni slovenca, ki se kdaj v življenju ni srečal z lipo. Poznamo približno 30 vrst lipovk. No, za navadnega človeka je pomembno le to, da jo prepozna, ko jo vidi in da cvetove nabere. Ni se potrebno obremenjevati z vrstami. Pri nas sta najbolj razširjena Navadna lipa in Lipovec. Po lastnih izkušnjah lahko povem, da Lipovec cveti kasneje kot Navadna lipa. Vsaj pri nas je tako.
Lipa je od nekdaj igrala pomembno vlogo pri ljudeh. Pod njo so na vaseh sestankovali vaški starešine. Bil je kraj druženja in burnih razprav. Saj vsi poznamo kje je "na klopi pod lipo". Lipovo lubje (vlakna na notranji strani lubja) so včasih nabirali in iz njega izdelovali vrvi. Ponekod po Ameriki to še vedno počnejo. Lubje namakajo en mesec in potem se posamezna vlakna lepo ločijo. Ponekod iz teh vlaken izdelujejo obleke. Saj že latinsko ime Tilia izhaja iz grške besede "tilos" in pomeni vlakno.
Pri nas je najbolj razširjena uporaba cvetja. Cvetje nabiramo in posušimo ter jih uporabljamo za čaj. Lipov čaj je priporočljiv pri prehladu, in za izkašljevanje. V ljudskem zdravilstvu se je uporabljala kot sredstvo za izločanje potu in seča in proti krčem ter prebavnim motnjam.

letošnji posušeni cvetovi pripravljeni na uporabo:

Mavrah ali Užitni Smrček (lat. Morchella esculenta)

Po potepanju po gozdu nas je v gošči pričakal mavrah (ali užitni smrček, lat. Morchella esculenta)

Mavrah je pogojno užiten, ker vsebuje toksine in ga ne smemo uživati surovega. Kuhanje in pečenje te toksine izniči. V naši hiši se ga mati na daleč ogiba, ker ji po zaužitju povzroča krče, čeprav ostali z njim nimamo nobenih problemov.
Mavrahi rastejo le spomladi. Prepoznamo jih po nagrbančeni kapi, ki je podobna satovju. Je različnih barv.


slike so slabše kakovosti, ker so slikane s starim mobilnim telefonom (to je bilo pač pri roki)